O slovenskem združenju “France Prešeren” iz Skopja

Slovensko združenje “France Prešeren” iz Skopja, Republika Makedonija, že več kot 23 let uspešno opravlja svoje poslanstvo: negovanje slovenskega jezika, ohranjanje slovenske identitete ter promocija in širjenje slovenske kulture v Makedoniji .

S svojim delom in prizadevnostjo je pomembno prispevalo h krepitvi slovenstva in k prepoznavnosti slovenske kulture v Makedoniji, pa tudi širše. Ob 20. obletnici je izdalo monografijo Prehojena pot-

Združenje šteje okrog 140 članov iz Skopja in drugih krajev Makedonije Imamo statut, programske cije, naloge in vsakoletne programe dela. Odprto je vsem Slovencem, njihovim potomcem, sorodnikom, kot tudi vsem, ki čutijo kakršnokoli povezanost s Slovenijo in njeno kulturo. Finančno naše programe in projekte podpira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, pomagajo pa nam tudi slovenska podjetja v Makedoniji in ljubitelji  zborovske pesmi iz Slovenije.

Delovni program Združenja obsega več raznovrstnih dejavnosti: knjižnico, imamo zelo uspešen pevski zbor, dopolnilni pouk slovenščine, otroški pevski zborček, recitatorski krožek in gledališko skupino, umetniško sekcijo in ustvarjalne delavnice, planinsko sekcijo, organiziramo redna mesečna srečanja, družabna srečanja, kot pustovanje, piknike, izlete, vsako leto družbni večer s slovensko glasbo in večerjo. Posebno pozornost namenjamo praznovanju in obeležitvi slovenskih praznikov, kot so slovenski kulturni praznik – Prešernov dan, dan državnosti, Trubarjev večer, literarnim večerom, predstavitvam knjig in drugim kulturnim dogodkom.

Knjižnična dejavnost je dejavnost, s katero smo najprej začeli. Knjige smo zbirali pri sorodnikih, prijateljih, mnogo knjig so nam podarile slovenske založbe, osnovne šole, knjižnice, Bralna značka,  posamezniki, med katerimi nam je več kot 800 knjig  zapustila Slovenka, živeča v Kumanovu, gospa  Milica Avgupštin Miloševska. Kljub mnogim selitvam smo skrbeli za vsako knjigo, da se ne bi poškodovala. Ponosni smo bili na svojo knjižnico, zato smo se počutili toliko bolj prizadete, ko je v nemilem dogodku, izginilo čez noč več kot 3000 knjig s policami in dokumentacijo vred. Prvi nam je na pomoč priskočil Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je izvedel zbiralno akcijo knjig za našo knjižnico, v kateri so kot donatorji sodelovale Mestna knjižnica Kranj,  Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica,  Mariborska knjižnica ter Mohorjeva družba iz Celovca. Slednja je k sodelovanju pritegnila tudi Zvezno ministrstvo za pouk, umetnost in kulturo Republike Avstrije in z njihovo pomočjo prispevala skoraj tretjino zbranih knjig, ki so bile simbolično izročene  predsednici  Združenja Anastaziji Ribarski na Avstrijskem veleposlaništvu v Ljubljani decembra 2012 na tradicionalni dobrodelni akciji Podarimo knjige, kjer so poudarili tudi našo skrb za ohranjanje slovenskega jezika v slovenski skupnosti v Makedoniji.

Pevski zbor France Prešeren je lani praznoval 20. obletnico svojega delovanja. .Pod umetniškim vodstvom maestra Tomislava Šopova uspešno neguje slovensko  in makedonsko ljudsko pesem, umetniške pesmi skladateljev obeh narodov, posega pa tudi po skladbah iz zakladnice svetovne zborovske  in operne glasbe. S

Pevsko govorico so pevci, Slovenci in Neslovenci,  s ponosom ponesli domala po celi Makedoniji,  Sloveniji, kakor tudi izven njunih meja. Slovenska pesem je v njihovi izvedbi donela še na Madžarskem, v Srbiji, na Kosovu, v Grčij in Italiji. Večkrat so sodelovali tudi na srečanju Dobrodošli doma. V glasbenih  veseloigrah Vasovalci in Kovačev študent  ter odlomkih iz operete Kneginja Čardaša pa so poleg pevskih pokazali tudi igralske sposobnosti.

Letos smo praznovali 20. obletnico dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v Makedoniji. V okviru društva in na njegovo pobudo ter z njegovo vsestransko pomočjo  je leta 1998 Ministrstvo za šolstvo R Slovenije prvič organiziralo dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture v Makedoniji. V sodelovanju in skupaj  z učiteljico ter s podporo staršev smo organizirali vrsto dejavnosti, namenjenih otrokom in mladostnikom, kot so: miklavževanja,  pustovanja, proslave, nastopi na Otroškem festivalu gledaliških sanj v Pionirskem domu v Ljubljani, kjer so učenci nastopili že šestkrat. V času bivanja v Ljubljani so obiskovali pouk in se družili s svojimi vrstniki  v ljubljanskih osnovnih šolah.  Organizirali smo več šolskih  ekskurzij  v Slovenijo in gostili slovenske učence v naših družinah.

Mladi člani obiskujejo recitatorski krožek in  so člani gledališke skupine. Nastopajo kot igralci, povezovalci, recitatorji … in s svojimi nastopi in mladostjo pestrijo številne proslave in prireditve, literarne večere … Dvakrat so se predstvili na srečanju Dobrodošli doma (letos v Brežicah – Dobovi). Gostovali pa so tudi v Bitoli pri Slovenskem društvu Triglav.

Sodelujejo tudi v  kreativnih delavnicah, ki jih organizirajo in  vodijo naše umetnice, in .na katerih se prenašajo slovenski običaji na mladi rod (pustne maske, okraski za dan buč, risanje na steklo). Izdelke so tudi prodajali na humanitarnih akcijah.

Vsako leto se zahvaljujoč štipendijam  Republike Slovenije udeležujejo poletnih šol slovenskega jezika, mnogi pa so dobili štipendijo za študij v Sloveniji.

Naše Združenje pomaga tudi pri navezovanju stikov med slovenskimi in makedonskimi osnovnimi šolami, kar je tudi možnost za predstavitev slovenske kulture  makedonskim učencem.  Sodelujemo tudi s slovenisti s Filološke fakultete Blaže Koneski v Skopju. Redno pomagamo pri organiziranju številnih koncertov, nastopov in turnej pevskih zborov,  glasbenih skupin in drugih umetnikov iz Slovenije v Makedoniji.

Od samega začetka imamo veliko podporo in zelo dobro sodelujemo z Uradom Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, s Slovensko izseljensko matico, Veleposlaništvom Republike Slovenije v Republiki Makedoniji, s katerim pripravljamo tudi nekatere skupne projekte, ter z drugimi institucijami v Sloveniji.

V preteklem obdobju so se člani Združenja srečali s predsedniki Republike Slovenije, z dr. Janezom Drnovškom,  dr. Danilom TÜrkom, Borutom Pahorjem, s predsednikom R Makedonije Borisom Trajkovskim,  s predsedniki Vlade RS,  z ministricama za Slovence v zamejstvu in po svetu gospo Ljudmilo Novak in gospo Tino Komel, ministri za zunanje zadeve RS, državnimi sekretarji, drugimi predstavniki Urada Vlade RS za Slovence po svetu in v zamejstvu, Slovenske izseljenske matice in drugih institucijj, ki so se mudili na uradnem obisku v Makedoniji.

 

UČEŠĆE SZ „FRANCE PREŠEREN“ IZ SKOPLJA NA 27. TRADICIONALNI HORSKIM SVEČANOSTIMA U NIŠU.

U periodu od 5. do 8. jula 2018. godine u Nišu su održane 27. po redu tradicionalne horske svečanosti na Letnjoj pozornici. Kao i ranijih godina i ovaj put je odziv bio odličan i na svečanosti je učestvovao više od 400 učesnika, dirigenata, pevača. Niškoj publici predstavili su se horovi iz Rusije, Grčke, Bugarske, Mađarske, Makedonije, Bosne i Hercegovine i Srbije.

Završno veče održano je svetkovinom pesme i dodelom nagrade najboljim horovima u raznim kategorijama.

Za nas je posebno značajan bio nastup naših prijatelja iz slovenačkog udruženja „France Prešeren“ iz Skoplja koji su nastupili drugog dana festivala u petak 06. jula. Održali su odličan nastup pred Niškom publikom i predstavili se u sjajnom svetlu. To je bila odlična prilika da sa članovima Slovenskog Združenja „France Prešeren“ iz Skoplja popričamo o njihovom društvu, o radu, o planovima i ciljevima, kao i o samom horu.

U prijatnom razgovoru sa gospodjom Anastazijom Ribarski koja je predsednica udruženja saznali smo da udruženje Slovenaca u Skoplju već 23 godine uspešno obavlja svoju misiju, neguje slovenački jezik i bori se za očuvanje slovenačke kulture i tradicije na području Republike Makedonije. Udruženje broji oko 140 članova iz Skoplja, ali i drugih delova Makedonije, otvoreno je za sve Slovence, njihove potomke i srodnike koji imaju bilo kakve veze sa Slovenijom.

Vrlo je aktivno povezano sa maticom kroz brojne projekte i programe koje finansira Urad Vlade Republike Slovenije. Njihov pevski zbor je prošle godine proslavio veliki jubilej, 20 godina postojanja. Pod umetničkim vodstvom maestra Tomislava Šopova uspešno neguje slovenačku i makedonsku narodnu muziku, kao i umetnička dela obeju naroda.

Članovi hora su s ponosom izvodili brojne slovenačke pesme kako u Makedoniji i Sloveniji tako i u drugim susednim zemljama poput Madjarske, Srbije, Grčke i Italije trudeći se da približe deo slovenačke kulture. Više puta su nastupali na tradicionalnoj okupljanju Slovenaca „Dobrodošli doma“.

Zaključili smo da geografsku bliskost niškog i skopskog udruženja treba iskoristiti za još bolju medjusobnu saradnju i povezivanje kroz zajedničke projekte i programe, ali i za druženje i još bolju vezu izmedju Slovenaca koji žive na jugu Srbije i u Makedoniji.

Marko Levec