Rada imam svoje mesto. Rad imam svoje mesto poleti, ljubim dolge sprehode, vo\u017enje s kolesom, no\u010di, pre\u017eivete na soto\u010dju, zven kitare in opazovanje son\u010dnih zahodov skozi okno svoje sobe.<\/p>\n
Ampak sedaj je zima, dolgo\u010dasno je, depresivno …<\/p>\n
\u017delja po odhodu v Slovenijo je bila neverjetna, \u017eelja po spremembi okolja neizmerna. \u0160la bom nekam, v mojem \u017eivljenju se bo nekaj zgodilo. In \u010deprav se je toliko pomembnega dogajalo v zadnjih \u0161estih mesecih in \u010deprav je moje \u017eivljenje bilo izponjeno, se je meni zdelo vse bolj monotono.<\/p>\n
V zvezi s potovanjem v Slovenijo sem imela velika pri\u010dakovanja. Globoko v sebi sem se bala, da bom razo\u010darana, da bo vse pri\u010dakovano padlo v vodo. Nikakor pa si nisem mogla in upala predstavljati, da se bodo vsa nora pri\u010dakovanja \u0161e nadgradila in mi na obraz pri\u010darala nasmeh, ki \u0161e danes ne zbledi.<\/p>\n
Vsajanje ob petih in pot iz Ni\u0161a v Beograd. Menjava avtobusa iz Beograda do Bre\u017eic. Po celodnevnem potovanju kon\u010dno cilj, Gimnazija Bre\u017eice.<\/p>\n
Glasba na citrah in pozdravni nagovori … ni dvoma, v pri\u010dakovanju neznanega je v zraku vladala blaga zadrega, malo tudi sme\u0161na. Ob ploskanju sem v prostoru, polnem ljudi, spoznala svojo gostiteljico Ano. Bila sem nervozna, nisem vedela, kam naj se postavim. Vsi so sedli, le jaz sem nerodno stala tam s pla\u0161\u010dem v roki in v o\u010ditni zadregi.<\/p>\n
Presenetila in re\u0161ila me je sr\u010dnost in iskernost moje gostiteljice, ki me je pozdravila z na veliko odprtimi plavimi o\u010dmi in \u0161irokim nasmehom. Prepustila sem se ji. Bila sem utrujena, mislila sem le na to, kako se bova sporazumevali, saj znam slovensko le malo.<\/p>\n
Na mojo sre\u010do je bila dru\u017eina, pri kateri sem bivala, zelo vesela in spro\u0161\u010dena. \u017de pri ve\u010derji smo se pogovarjali o vsem: o dru\u017eini, o \u0161oli, o knji\u017eevnosti, o arhitekturi … Zame povsem nepri\u010dakovano, saj ne veljam za zgovorno osebo, pri gostiteljih pa sem se razgovorila bolj kot obi\u010dajno, celo slovensko sem znala.\u00a0 Ve\u010der smo zaklju\u010dili z igro, v kateri smo iz vre\u010de vlekli kamen\u010dek s \u0161tevilko, ta pa je ozna\u010devala pesem za branje iz velike knjige svetovnih poetov.<\/p>\n
Naslednje jutro sem ponovno vstala ob petih, da bi z Ano ujeli avtobus do Bre\u017eic. Ta dan smo odpotovali v Ljubljano na informativni dan. Bila sem edina, ki se je zanimala za obisk Fakultete za arhitekturo, zato so me dodali skupini, ki je od\u0161la na Filozofsko fakulteto. Hiteli smo po ulicah Ljubljane, \u017eeleli smo ujeti za\u010detek predstavitve fakultete. Lo\u010dila sem se od skupine in se napotila na Fakulteto za arhitekturo. Zna\u0161la sem se v veliki predavalnici, v njej je bilo vsaj 300 ljudi. Nekateri so celo sedeli na stopnicah, vsi pa so sledili predavanju o arhitekturi. V \u017eelji, da bi bila \u010dim ti\u0161ja in neopazna, mi je ob premiku z ramen zdrsnil na tla nahrbtnik. V hipu je top zvok prekinil predavanje. Moja prva misel je bila: \u00bbKaj delam tukaj!?\u00ab Misel me je hitro zapustila, predavanje je postalo zanimivo. Spomnilo me je na moje besede, ki sem jih izrekla prej\u0161nji ve\u010der, zakaj \u017eelim \u0161tudirati prav arhitekturo in temu posvetiti svoje \u017eivljenje. Po predavanju o urbanizmu sem od\u0161la v informacijsko pisarno, kjer so mi pojasnili vpisne pogoje. Bila sem zadovoljna. Opoldan smo se u\u010denci iz Srbije zbrali na Teolo\u0161ki fakulteti, kjer smo izvedeli o mo\u017enostih vpisa na fakultete, mo\u017enostih pridobitve \u0161tipendij, u\u010denja jezika in \u0161e o marsi\u010dem. Nekateri u\u010denci so popoldan obiskali \u0161e eno fakulteto, jaz sem bila prosta. Razgledala sem si center Ljubljane, in \u010deprav je bilo de\u017eevno in mrzlo, mi je bilo v\u0161e\u010d. V Bre\u017eice sem se vrnila ob osmih, tam me je \u017ee \u010dakala Ana.<\/p>\n
Po ve\u010derji v gostilni so me gostitelji odpeljali \u0161e na sladico na Rajhenbur\u0161ki grad. Na\u0161 pogovor je bil izredno zanimiv. Ponovno sem doumela, da moram dobro znati jezik, da bi lahko razumela filozofsko sporo\u010dilo povedanega. Kot \u017ee prej\u0161nji ve\u010der je pogovor tekel o marsi\u010dem: o religiji, kvantni fiziki, o kateri sem nekaj vedela iz poljudnih prispevkov v mladinskem tisku. Nisem razumela \u010disto vsake besede, a sem ujela rde\u010do nit iz konteksta. Neizmerno sem u\u017eivala v atmosferi, ki je vladala v ogromnih belih prostorih z visokimi stropovi in glasbi, ki je prihajala iz plesne dvorane. \u010ceprav me je zdelovala utrujenost, sem bila presre\u010dna iz meni neznanega razloga. O\u010darana sem poslu\u0161ala Ano, ki je pripovedovala o tem, kako je pre\u017eivela dan. Nisem si \u017eelela domov.<\/p>\n
3.dan<\/p>\n
Naslednje jutro sem prvi\u010d videla okolico hi\u0161e, v kateri sem \u017eivela, in sneg, ki je zapadel preko no\u010di. Sledila je obi\u010dajna naglica, zajtrk in prevoz do Bre\u017eic. Med potjo mi je Ana predstavila geografsko razdelitev Slovenije, zna\u010dilnosti vsake od pokrajin, kar se je lepo tematsko navezovalo na informativni dan v gimnaziji in kasnej\u0161i obisk Posavskega muzeja. Kot vsak knji\u017eni molj, sem tudi jaz u\u017eivala v razlagah lokalnih vodi\u010dev po muzeju. Peljali so nas od sobe do sobe, a najve\u010dji vtis je name, domnevam, da tudi na druge, naredila soba rodbine Atems, opazila se okiteno stopni\u0161\u010de in strop, ki je poslikan z mitolo\u0161kimi prizori, ti pa so vezani na element vode, zemlje, ognja in zraka. Bogato, a hkrati enostavno.<\/p>\n
Zve\u010der sem si z gostitelji v gledali\u0161\u010du ogledala igro Dama iz Maxima. Zaradi tega sem bila zelo vznemirjena. Mislila sem si, da bom le nemi opazovalec slik. A bilo je prav nasprotno. Razumela sem vse \u0161ale in dele teksta in se smejala in ob\u010dudovala kostume in sceno.<\/p>\n
Kasneje sem od\u0161la v Mladinski center na rok koncert. Vsaka skupina je odigrala le nakaj skladb. Nastopajo\u010di so se predstavili v najbolj\u0161i lu\u010di, pravzaprav so igrali odli\u010dno. Vzdu\u0161je pa je bilo \u010disto druga\u010dno kot pri nas, veliko bolj mirno. U\u017eivala sem v odli\u010dni izvedbi in opazovanju ljudi, ve\u010der je bil prijeten.<\/p>\n
Nedelja je bila moj zadnji dan obiska v Sloveniji. Nisem mogla verjeti, da je minilo tako hitro, takoreko\u010d \u00bb u tren oka\u00ab. Da bi izkoristili \u0161e te zadnje trenutke, smo v nedeljo dopoldan od\u0161li na ogled cerkva. Bilo mi je zanimivo primerjati stilsko raznolikost gradnje in poslu\u0161ati zgodovino vsake od njih, u\u017eivati v svetlobi, ki je prodirala skozi obarvana okna visoko nad nami, gledati vitra\u017ee in okrase vseh vrst, biti del sve\u010dane ti\u0161ine, ki vlada za debelimi zidovi cerkva. Najlep\u0161i mi je bil Rajhenbur\u0161ki grad. Navdu\u0161il in o\u010daral me s svojo arhitekturo in v celoti z izgledom in urejenostjo. Ogledala sem si maketo gradu, na kateri se vidi, kako se je grad spreminjal skozi stoletja, kaj so mu odvzeli in kaj dodali. Dodana je bila kapela, ki je grajena v stilu romantike. Ima mala okna, skozi katera komaj da prodira svetloba, a vidijo se hrastova tla, ki jih danes kot za\u0161\u010dita pokriva steklo. Tu je tudi kapela iz obdobja gotike. Ima velika okna, je prostrana in svetla, z visokimi stropovi in rebrastimi oboki. V \u017eivo sem gledala detajle, o katerih sem se u\u010dila v \u0161oli, in vsi u\u010deni odstavki iz knjige so o\u017eiveli v moji glavi ter dobili nov pomen.<\/p>\n
Po poku\u0161ini \u010dokoladnega vina in \u010dokoladnih bonbonov v \u010cokoladnici na gradu, je bil \u010das za slovo in odhod proti domu. Bilo mi je neizmerno te\u017eko. Malo mi je bilo tudi neprijetno zaradi vseh daril, ki sem prejela od gostiteljev, in zardai ob\u010dutka, da se jim nikoli ne bom mogla oddol\u017eiti ter dovolj zahvaliti za vse, kar so mi nudili. S tem so poskrbeli, da se je moje bivanje v Sloveniji spremenilo v nepozabno in prelepo izku\u0161njo.<\/p>\n
Vse dni v Sloveniji sem imela na licih smeh, spoznala sem, da se vse moje sanje in ambicije lahko uresni\u010dijo, le verjeti je treba v njih. In jaz sem v teh dneh za\u010dela verjeti …<\/p>\n
Sta\u0161a Petkovi\u0107 (17 let), NI\u0160<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Rada imam svoje mesto. Rad imam svoje mesto poleti, ljubim dolge sprehode, vo\u017enje s kolesom, no\u010di, pre\u017eivete na soto\u010dju, zven kitare in opazovanje son\u010dnih zahodov skozi okno svoje sobe. Ampak sedaj je zima, dolgo\u010dasno je, depresivno … \u017delja po odhodu v Slovenijo je bila neverjetna, \u017eelja po spremembi okolja neizmerna. \u0160la bom nekam, v mojem […]<\/p>\n","protected":false},"author":10,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[7],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.sksfrancepresernnis.org.rs\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/428"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.sksfrancepresernnis.org.rs\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.sksfrancepresernnis.org.rs\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sksfrancepresernnis.org.rs\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/10"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sksfrancepresernnis.org.rs\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=428"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.sksfrancepresernnis.org.rs\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/428\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":429,"href":"https:\/\/www.sksfrancepresernnis.org.rs\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/428\/revisions\/429"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.sksfrancepresernnis.org.rs\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=428"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sksfrancepresernnis.org.rs\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=428"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sksfrancepresernnis.org.rs\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=428"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}